»V mir in tišino nedeljskega popoldneva je boleče zarezala vest, da si odšel. Ne samo do Kopra, kamor si se tako zelo rad z naših vaj in koncertov vračal domov in ne samo do hrvaškega morja, kjer so bile tvoje korenine in kjer si iskal svoj mir ... odšel si za vedno. Tvoje roke ne bodo več izvabljale divjih ritmov iz tvoje bugarie ... za vedno je utihnil tvoj prodoren glas, ki je polnil dvorane ... ne moremo še povsem dojeti. Še manj razumeti. Kjerkoli že zdaj si, ostajaš v naših srcih. Z nami. Tvoje veliko srce, baro ilo ... te je izdalo ...«